Pogoj za napredek so strokovni kadri

Podrobnosti
Kategorija: Balinarski utrinki
Ustvarjeno Sreda, 05 Februar 2020 16:58
Napisal Ervin Ozbič
Zadetkov: 610

Besedam vitalnega 84-letnika je vedno vredno prisluhniti. Kot eden izmed najbolj zaslužnih, da je balinanje v Sloveniji dobilo svojo domovinsko pravico, je Ivan Breznik - Jani pravi naslov za odgovore na tudi bolj nepopularna vprašanja, s katerimi se ubada balinarska stroka.

Že daljnega leta 1951 je Ivan Breznik - Jani resno poprijel za krogle v Balinarskem klubu Kamen v Ljubljani, devet let kasneje pa je v Škofji Loki, kjer je bil zaposlen v Jelovici, ustanovil Balinarski klub Trata, ki je v obdobju samostojne Slovenije najtrofejnejši slovenski klub. Ob tekmovalnem udejstvovanju je bil aktiven tudi v različnih balinarskih organizacijah. Veliko časa je namenil izobraževanju. Kot prvi trener balinanja pri nas se je lahko pohvalil s spričevalom ljubljanske Fakultete za šport. Skozi njegovi roke so šli številni osvajalci medalj na največjih tekmovanjih kot so Davor Janžič, Damjan Sofronievski, Jasmin Čaušević, Uroš Vehar in drugi. Balinarska zveza Slovenije mu je podelila priznanje za življensko delo, v balinarskih krogih pa je še vedno zelo dobrodošel gost, kar smo lahko opazili tudi na Dnevu slovenskega balinanja, ko smo se dogovorili za krajši pogovor. 

Tokrat se je zgodilo prvič, da sem dobil vprašanje o balinarskem dogajanju v naši zvezi. Kaj šele, da bi me kdo povprašal o mojem delu v balinarskem športu, v katerem sem aktiven že od leta 1951. Na vzgojnem in organizacijsko-tehničnem področju pa sem deloval že od leta 1985 dalje,” je za uvod pojasnil Ivan Breznik - Jani.
 
Bi lahko dejali, da je balinanje v Sloveniji zelo popularno?
 
Čeprav so nekateri mnenja, da je temu tako, se sam s tem ne strinjam. Popularnost balinanja lahko merimo zgolj znotraj Združenja športnih zvez Slovenije. Z gotovostjo trdim, da je naša zveza najuspešnejša po številu osvojenih medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Je pa balinanje v Sloveniji dokaj razširjen šport. K temu je največ prispevala organiziranost zveze po regionalnem principu. Takšnemu načinu organizacije je sledil tudi tekmovalni sistem.

Kako cenjeno je bilo slovensko balinanje v obdobju nekdanje skupne države?

Zelo pomembno je bilo, da je imela Balinarska zveza Slovenije takšen način organiziranosti uveden že v času pred letom 1991. Takrat so bila tekmovanja organizirana znotraj celotne države pod patronatom Balinarske zveze Slovenije. Zato je bil tudi sam prehod na samostojno organiziranje in samo tekmovanje po razpadu nekdanje skupine države za našo zvezo popolnoma neboleč. K temu je morda delno botrovalo tudi dejstvo, da sva bila v zadnjih letih delovanja Balinarske zveze Jugoslavije na čelu organov v tej zvezi Jože Rebec kot predsednik in jaz kot predsednik sodniške komisije.

Se slovensko balinanje razvija po vaših željah oziroma zamislih? 

V tem trenutku pogrešam aktivno vključevanje zveze v hitrejši tekmovalni razvoj balinanja v območnih zvezah Dolenjska, Šaleška in Štajerska. V teh zvezah, kjer v tekmovalnem sistemu državnih lig ne zasledimo več kot pet klubov, je težko govoriti o razvoju balinanja, še težje pa balinarskega tekmovanja. Tu je ustanavljanje novih klubov bolj posledica slučaja ali dela skupinice entuziastov kot načrtnega dela v posamezni območni zvezi.
 
Po drugi strani pa slovenske balinarke in balinarji blestijo na največjih tekmovanjih. Kaj je po vašem mnenju recept za uspeh?
 
Zelo razveseljivo je, da se stagnacija v samem delu balinarske zveze v zadnjih letih ni poznala na tekmovalnem področju, tako v domačem ligaškem tekmovanju kot tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pri tem gre zahvala selektorjem reprezentanc, ki so poskušali z novimi načini dela predvsem pri mladih igralcih nadomestiti nenačrtno delo z mladimi igralci v njihovih matičnih klubih. To ne more in ne sme biti recept za prihodnost. Potrebno se je zavedati, da brez načrtnega in programiranega dela z mladimi ni pričakovati podobnih rezultatov. Pri tem so osnovni pogoj strokovni kadri, ki bodo s poenotenim načinom dela zagotovili enake osnove vsem mladim igralcem za nadaljnje delo ob selekcioniranju igralcev.
 
Očitno bodo morali klubi še bolj zavihati rokave?
 
Zanimiva bi bila analiza igralskega kadra glede njegove starosti in priliva mladih igralcev v posamezne klube. Trdno sem prepričan, da bi z analizo stanja ugotovili, da bodo posamezni klubi po določenem številu let postopoma usihali. Apeliram na novo vodstvo zveze, da čim prej pristopi k usposabljanju strokovnih kadrov in sodnikov za potrebe balinarskih klubov in zveze. Sedanje stanje postaja že nevzdržno, saj se strokovni kadri zadnje desetletje niso usposabljali.
 
Bi se dalo na usposabljanju trenerjev in sodnikov narediti več?
 
Usposabljanje sodnikov se sicer izvaja, vendar na žalost zgolj stihijsko. Zaradi takšnega stanja je zveza s sklepi svojih organov odstopila od uveljavljenih zahtev o strokovnih kadrov v balinarskih klubih za vodenje ekip na ligaškem tekmovanju in določeni starostni meji za sojenje sodnikov na ligaškem tekmovanju. Tako odločanje pa je lahko le kratkoročno, dolgoročno pa pelje v pogubo vsega dosedanjega vloženega dela in napora v nadaljnji razvoj balinarske igre v naši državi. Območne balinarske zveze morajo v svojih klubih obvezno zagotoviti, da bo na usposabljanje odšel član kluba, ki bo zagotavljal, da bo po končanem usposabljanju na tem področju nadaljeval delo v klubu.
 
Torej je napočil čas za akcijo vseh vpletenih v balinarsko dogajanje?
 
S precejšnjim zadovoljstvom sledim dosedanjemu delu novega vodstva zveze. Zavedam se in na to opozarjam tudi vse člane Balinarske zveze Slovenije, da bo novo vodstvo izjemno težko v prihajajočih letih nadomestilo opuščanje izvajanja zahtevanih nalog zvezi v zadnjih osmih letih, saj gre za aktivnosti, ki zahtevajo določen čas.