Boccia in balinanje sta sorodni športni panogi

Podrobnosti
Kategorija: Balinarski utrinki
Ustvarjeno Torek, 05 Maj 2020 07:50
Napisal Ervin Ozbič
Zadetkov: 436

Balinarska zveza Slovenije in Zveza za šport invalidov Slovenije - Paralimpijski komite, sta v preteklosti že združila moči pri nekaterih dogodkih. V prihodnosti pa si vodstvi obeh zvez nadejata še tesnejšega sodelovanja. Predsednik krovne športne invalidske organizacije Damijan Lazar, je za revijo Balinar spregovoril o pestrem dogajanju v športu invalidov ter morebitnih skupnih balinarskih projektih.

Kako se vaša zveza spopada s trenutno zaustavitvijo vseh aktivnosti?

Zagotovo nismo pričakovali, da nas bo epidemija tako spravila na kolena in nas globalno, vsaj na športnem področju zelo prizadela. Trenutno smo na nek način v prostem teku. Aktivno se ukvarjamo z raznimi administrativnimi posli, kot so plačila, vračila, vloge, razpisi in določitev novih terminov za organizacijo že dogovorjenih mednarodnih tekmovanj.

Bo imela trenutna kriza velik finančni vpliv na delovanje vaše zveze?

Zagotovo. Dejstvo je, da ne bomo sposobni izvesti vseh prijavljenih programov in s tem opravičiti pridobljena sredstva. Največ težav bo pri organizaciji državnih prvenstev. Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite jih letno izvede med 37 in 39. Letos bo to zelo težko izvesti v zgolj štirih mesecih, če bodo razmere to sploh dovoljevale. Zagotovo se bo potrebno močno potruditi, da bomo održali enako raven lastnih sredstev. Tukaj mislim predvsem na sponzorska sredstva in s tem aktivnosti, v katerih se bodo lahko predstavili naši podporniki.

V zadnjem obdobju ste zelo dejavni v marketinškem smislu. Imate morda kakšen nasvet za Balinarsko zvezo Slovenije, ki je v zadnjih šestih mesecih ravno tako zagnala številne marketinške dejavnosti?

Kaj hitro smo ugotovili, da bo brez dobrega marketinškega dela naša prepoznavnost in s tem zainteresiranost morebitnih sponzorjev nična. To je eden od stebrov našega financiranja, ki v nadaljevanju ni tako nepomemben. In ne samo finančno gledano, ampak tudi zaradi prepoznavnosti. Posledično sklepamo partnerstva s podjetji, ki imajo empatijo do parašporta in so pripravljeni soustvarjati skupni boljši jutri. V tem letu imamo pripravljenih še nekaj marketinških aktivnosti, s katerimi bomo parašport skušali približati širši slovenski javnosti in s tem nagovoriti morebitne nove partnerje. Svetujem vam, da poiščete partnerje, ki so pripravljeni Balinarsko zvezo Slovenije promovirati ter iščite skupne interese, ki ne bodo samo finančne narave.

Zahvaljujemo se vam za poslane izvode revije Športnik. Ste morda že prijeli v roke zadnjo številko našega Balinarja?

Prelistal sem več izdaj Balinarja. Všeč mi je preglednost in arhivski podatki, saj lahko v Balinarju pregledaš rezultate za več desetletij nazaj. Revija je zelo pregledna in že na daleč se vidi, da jo ustvarjajo izkušeni ljudje na področju medijev. Opazil sem, da so vaši tekmovalci zelo uspešni v hitrostnem in natančnem zbijanju. Presenetilo me je tudi to, da imate v svojih vrstah veliko mladih, ki se uspešno dokazujejo na mednarodnem športnem prizorišču.

Zveza za šport invalidov Slovenije in BZS sta imeli že nekaj skupnih akcij. Kako bi lahko to sodelovanje v prihodnje še poglobili?

Naše sodelovanje vidimo predvsem skozi skupno promocijo in strokovno sodelovanje. Imamo kar široko bazo mladih, ki se želijo ukvarjati z boccio, žal pa nam na tem področju primankuje kadra. Tukaj vidimo možnost sodelovanja. Res, da je nekaj specifik, ki se pojavljajo v bocci, pa vendar gre za zelo sorodno športno panogo balinanju. Lahko bi začeli razmišljati tudi o možnosti skupnih športnih priprav. Prepričan sem, da bi se sodelovanje zagotovo lahko še nadgradilo, le nekje je potrebno začeti.

Povezujeta nas predvsem igra balinanja in dvoransko balinanje - boccia. V čem sta si igri podobni in v čem se razlikujeta?

Mislim, da sta si igri zelo podobni v vseh prvinah. Morda je razlika v tem, da imajo naši igralci v dvorani narisano igralno polje in določene pripomočke, zaradi njihove fizične nezmožnosti metanja krogel. Moramo se zavedati, da boccia vključuje najtežje invalide. Največkrat gre za tiste, ki so jim odvzete skoraj vse mišične funkcije.

Kateri so največji uspehi vaših športnikov v igri boccia?

V zadnjem obdobju je Matjaž Bartol pokazal največ. Lani je v Španiji, na Evropskem prvenstvu, dosegel odlično deseto mesto. Leto pred tem, je na Svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji zasedel 15. mesto v skupini moški BC4. Na Evropskem pokalu Olbia Italija 2018, je v skupini moški BC4 dosegel drugo mesto posamezno ter v parih BC4 skupaj z Natašo Bartol drugo mesto.

Balinarji smo se borili za nastop na OI 2024 v Parizu, a nam ni uspelo. Kaj pomeni za vaše športnike in zvezo nastop na paralimpijskih igrah?

Paralimpijske igre so na sporedu vsake štiri leta. Že ta možnost dokazovanja zgolj na vsake štiri leta, daje svojo težo športnemu dogodku. Za športnike je to izjemna čast. Če uspejo poseči po medalji, se jim lahko življenje spremeni na bolje v vseh okoliščinah. Vedno in povsod dobijo nadimek paralimpijka/paralimpijec, ki ga ljudje spoštujejo in častijo. Za nas je to največji športni dogodek, na katerega se pripravljamo več kot leto dni, z vsemi aktivnostmi, ki jih izvajamo skupaj s svojimi partnerji v Sloveniji. Gre za športni dogodek, ki je resnično nekaj posebnega in ga je vredno doživeti tako v sreči kot solzah.

Kako vidite prihodnost vaše zveze?

Čaka nas kar precej dela na področju prepoznavnosti. Urediti moramo svoj status v pravilnikih Fundacije za šport. Želimo si pridobiti še kakšnega strateškega partnerja na področju financ in telekomunikacij, ker bi na ta način lažje komunicirali s širšo slovensko javnostjo. Tudi znotraj svojih organizacijskih okvirjev bomo iskali racionalnejše rešitve, da bomo boljši servis našim športnikom.

Medalje slovenskih športnikov na Paralimpijskih igrah:

Prvo medaljo je na igrah leta 1972 osvojil Jože Okoren (met diska). Nekaj ur za njim, se je s prvo zlato medaljo okitila Pavla Sitar Benček, v vožnji na 60 metrov. Ob zmagi je postavila tudi rekord iger. Edino medaljo na zimskih igrah pa si je priboril Franc Komar, leta 1984 v Innsbruku. Bronast je bil v alpski kombinaciji. Prvo (zlato) medaljo pod zastavo Slovenije si je priboril Franjo Izlakar, na igrah v Barceloni. Najprej je bil zlat v suvanju krogle, potem pa še pri metu diska. S kroglo je tedaj postavil svetovni, z diskom pa paralimpijski rekord.