Anekdote s svetovnega prvenstva mladincev

Podrobnosti

Budnica v hotelski sobi

Leta 1994 je slovenska mladinska reprezentanca, na Svetovnem prvenstvu v Saluzzu, v Italiji osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo in bila razglašena za najuspešnejšo reprezentanco prvenstva. Slovenija je z Urošem Veharjem, Gregorjem Moličnikom, Damjanom Sofronievskijem in Dejanom Korenom osvojila zlato medaljo v ekipni konkurenci. Poleg tega, si je zlato odličje v hitrostnem zbijanju priboril še Uroš Vehar, medtem ko je bil Gregor Moličnik drugi v natančnem zbijanju.

  

Svetovnega prvenstva v Saluzzu se poleg zmagoslavja slovenskih mladincev spominjam tudi po tem, da je bilo to zame prvo prvenstvo, na katerem sem nastopil kot mednarodni sodnik.

V slovenski delegaciji so bili takrat poleg naštetih mladincev še selektor Ivo Žvokelj, vodja reprezentance Jani Breznik in član tehnične komisije FIB Marjan Ferfolja.

Prvenstva pa se spominjam tudi po zanimivem dogodku, ki sem ga bil s svojim cimrom Janijem deležen predzadnji dan ali bolje rečeno predzadnjo noč prvenstva.

Tekmovanje se je bližalo koncu in urnik sojenja ni bil več tako natrpan kot prve dni prvenstva. Zato sem prost termin izkoristil za ogled mesta in za nakupe spominkov. V eni od izložb mi je v oči padel simpatičen kuža, ki je bil pravzaprav namizna ura z budilko. Takoj sem vedel, da bo to darilo pravšnje za sina Jureta, ki je v tistih dneh praznoval 11. rojstni dan.

Prijazna prodajalka je uro zapakirala v kartonsko škatlo in jo je zavila v svetleči dekorativni papir, skupaj z veliko rdečo pentljo.

Trenutek zatem se je darilo že znašlo v hotelski sobi, ki sem jo delil skupaj z Janijem. Uro sem odložil v omarico v kopalnici, midva pa sva se napotila do balinarske dvorane, kjer so potekala polfinalna srečanja in boji za medalje.

Pozno zvečer sva se z Janijem vrnila v hotelsko sobo in med prijetnim pogovorom utrujena zaspala.

Ko se je noč že prevesila v jutro pa groza. Prebudil me je pasji lajež, ob zvokih godbe na pihala. Ves paničen sem stekel do okna, da bi ugotovil, kaj se ob treh zjutraj dogaja na dvorišču. Pogledal sem skozi okno, zunaj je bila tišina. Zaprl sem okno in sobo je spet preplavil pasji lajež s koračnico.

Šele takrat sem spoznal, da nočni hrup pravzaprav prihaja s kopalnice. Groza! Stekel sem proti darilu in preslišal vprašanje Janija, kaj se dogaja. Odgovor je bil jasen.

V hipu sem strgal okrasni papir s škatle, ugasnil alarm na uri, kar bi morala storiti že prodajalka in za vsak primer odstranil tudi baterije. Zavladal je mir. Medtem ko sem se vrnil v sobo, je Jani že zaspal. Jaz pa zaradi razburjenosti še dolgo nisem zatisnil očesa.

Naslednji dan so nočno lajanje zamenjali kriki zmagoslavja ob dveh zlatih in srebrni medalji. Namesto moraste nočne glasbe pa je zadonela Zdravica. Kako lepo je bilo v tistem trenutku biti Slovenec.

Ko sva se po končanem tekmovanju z Janijem vrnila v sobo, je bila ura še vedno razparkirana, kuža pa brez glasu. V takem stanju sem ga prinesel tudi domov v Slovenijo.

Že 25 let ta kuža zaseda častno mesto v vitrini ljubljanskega stanovanja in miruje. Oglasi se le ob posebnih priložnostih, da me spomni na nepozabne trenutke leta 1994 v Saluzzu.

Dušan Butinar

Pesmi za prvake

Slovenija je na Svetovnem mladinskem prvenstvu 1994 v Saluzzu, prvič postala zmagovalka Svetovnega prvenstva za mladince, ko je v napetem finalu šele po podaljšku z rezultatom 5:4 premagala Francijo. Na prejšnjih svetovnih prvenstvih sta prva mesta osvajali le Italija (1989 in 1990) ter Francija (1991,1992 in 1993). Na slednjem SP leta 1993, ki je bilo v Ljubljani, so Francozi z veliko sreče v finalu premagali Slovence, leto kasneje pa so se jim naši fantje, sicer v drugi postavi, revanširali in jih premagali.

V predtekmovanju na SP 1994 v Saluzzu, je Slovenija pometla s svojimi nasprotniki. Edine točke je proti Sloveniji osvojila Alžirija, ki je izgubila z rezultatom 6:2, medtem ko so Španija in Paragvaj ter v polfinalu tudi domača Italija, izgubili z najvišjim možnim rezultatom 8:0. V finalu proti Franciji pa se je igralo »na nož«. Odločala je vsaka krogla. Najprej je Sofronievski v igri klasično izgubil proti Poyetu s 5:10, nakar je dvojica Vehar - Moličnik premagala Combeta in Ceccarelija z 9:4 in izenačila rezultat. Sledili sta odločilni igri v krog, v kateri je Moličnik s 25:23 premagal Poyeta, medtem ko je Vehar izgubil s Ceccarelllijem s 23:24. Sledil je dodatni krog, v katerem je Vehar z rezultatom 6:3 odpravil Poyeta in Slovenija je postala svetovni prvak.

Na poti domov, so utrujeni od napornega tekmovanja in prevzeti z naslovom svetovnih prvakov, Uroš, Grega, Damjan in Dejan zaspali, oči pa sta zatisnila tudi selektor Ivo Žvokelj in vodja ekipe Jani Breznik. Budna sva bila pravzaprav le član tehnične komisije FIB, Marjan Ferfolja, ki je bil tokrat v vlogi šoferja kombija in jaz, ki sem se v premagovanju dolgega časa lotil pesnenja.Tako sta na poti v Slovenijo nastali dve pesmi, posvečeni našim junakom.

Dušan Butinar

SVETOVNIM PRVAKOM

Pred tednom dni nihče ni vedel zanje,
bili so le golobradi fantiči,
le Ivo, ki verjel je vanje,
je vedel kaj sposobni so ti tiči.
 
V Saluzzu uresničili so svoje sanje,
ki sanjali so jih mnogi pred njimi,
vse oči so bile uprte vanje,
vsa srca so bila z njimi,
 
Danes jih vsi poznajo,
naše svetovne prvake
in vsi iskreno priznajo,
da na svetu ni ekipe take.
 
Po tednu dni se vračajo domov,
za vratom zlate so kolajne,
kot lastovke lete pod rodni krov,
doma izsanjali do konca bodo svoje sanje

KAKO SE JE KALILO NAŠE ZLATO

V Saluzzu se je kallilo naše zlato,
če spomin me ne vara bilo je tako;
Uroš je tekel, tekel kot nor
kot, da bi ga poganjal motor.

Grega je zbijal s precizno roko,
natančno in točno, lepo za oko,
Damjan kot špricer hladen je bil,
starejše od sebe igrat je učil.

Je Dejan bil dober ko je igral,
ko bil je na klopi bodriti je znal.
Na igrišču normalno vse je bilo,
kakor po maslu, gladko vse je šlo.

Za ograjo igrišča pa je bil pekel,
»mi bo glavo razneslo«, Jani je rekel,
Ivo se je na stolu presedal,
Marjan tja daleč pred sabo je gledal.

Dušan je v žepu stiskal pesti,
če ne moreš navijat, to najbolj boli.
Približno tako je v Saluzzu bilo,
Ko se kalilo je naše zlato.

You have no rights to post comments

   
Free visitor tracking, live stats, counter, conversions for Joomla, Wordpress, Drupal, Magento and Prestashop
© Balinarska Zveza Slovenije